⚡ Ocena ranljivosti in tveganj visokonapetostnega omrežja Slovenije
- Dec 5, 2025
- Branje traja 2 min
Za družbo ELES, d.o.o., combined transmission and distribution system operator of the Republic of Slovenia, smo pripravili študijo ranljivosti in tveganj visokonapetostnega omrežja (≥ 110 kV) zaradi ekstremnih vremenskih in naravnih pojavov:
🧊 Žled
❄️ Sneg
💨 Močan veter
⛈️ Nevihte in udari strel
🌊 Poplave
🌡️ Visoke temperature
🔥 Požari v naravi
🏔️ Zemeljski plazovi
🌍 Potresi
🔎 V raziskavi smo se osredotočili na analizo in kartiranje navedenih pojavov na območju Slovenije v visoki prostorski ločljivosti, pri čemer smo uporabili širok nabor prostorskih in drugih podatkov iz številnih virov: ARSO, Copernicus Climate Change Service (C3S), EIMV (SCALAR), DRSV, GeoZS, GIS, ZGS, DARS in drugi.
🧊❄️ V okviru študije smo razvili model za simulacijo debeline ledu na vodnikih za pretekle dogodke ter uporabili model obtežbe vodnikov zaradi kopičenja mokrega snega, kar omogoča natančnejše nadaljnje analize na lokalni ravni.
Za visokonapetostne daljnovode in razdelilne transformatorske postaje (RTP) smo pripravili karte ranljivosti in tveganj za obravnavane vremenske in naravne pojave.
📊 Rezultati kažejo, da:
Žled predstavlja najpomembnejši dejavnik ranljivosti, saj povzroča zelo visoko ranljivost na 8,1 % oziroma 275 km daljnovodov.
Sledijo zemeljski plazovi, ki povzročajo visoko stopnjo ranljivosti na 15,3 % oziroma 520 km daljnovodov.
Sneg prispeva k visoki ranljivosti 3,4 % oziroma 115 km daljnovodov.
Pri RTP se slika nekoliko razlikuje:
Zelo visoko ranljivost povzročajo požari v naravi in poplave.
Visoka ranljivost se pojavi tudi pri potresih, žledu in zemeljskih plazovih.
⚡ Pri pripravi ocen tveganja smo poleg ranljivosti upoštevali tudi:
Pomembnost posameznih daljnovodnih odsekov in RTP
Trajanje izpadov omrežja, ki temelji na analizi preteklih havarijskih dogodkov
🌍 Pri nekaterih pojavih smo preverili tudi vplive podnebnih sprememb na tveganja do konca stoletja glede na scenarij RCP8.5.
⚙️ Rezultati z visoko prostorsko natančnostjo predstavljajo korak k boljšemu razumevanju prostorske razporeditve tveganj ter k učinkovitejšemu načrtovanju prilagoditvenih ukrepov za povečanje odpornosti elektroenergetskega sistema.
